Kako je bilo v mlinu poleti, jeseni, pozimi in spomladi?

To so štirje čisto različni letni časi. V mlinu je bilo skozi vse letne čase zelo pestro, saj skoraj nikoli niso bili brez dela, razen, če se je mlin pokvaril.

Pozimi je bilo v mlinu zelo mrzlo. Ko je v vodni strugi nastal led, so počakali, da odmrzne ali pa so odsekavali led z vodnih koles. To se nam zdi čisto lahko, vendar pomislite, kaj če bi jih vi odsekavali zjutraj pri velikem mrazu in padete na led, ta pa se vam udre in zato pristanete v ledeno mrzli vodi. Delali so kljub mrazu, razen takrat, ko je bil mraz preprosto prehud. Za boţič so veliko mleli in tudi po dva dni »basali« moko. Hrana, ki je bila za boţič, je bila bolj pestra kot ponavadi. Spekli in skuhali so prašičje meso, potico in jajca. Seveda so postavili tudi smrečico in jaslice. Kdo pa zmore brez okraskov za boţič?

Jeseni, pravijo nekateri mlinarji, da je bilo najteţje. Vsak dan so morali čistiti rešetke, na katere se je nabiralo veliko listja in zmanjševalo odtok vode. To delo so opravljali mlinarji in vajenci z grabljami. Čez leto pa teh problemov ni bilo, tako da so jih čistili bolj malokrat.

Poletje je bilo navadno vroče, zato ni bilo toliko dela.

Spomladi so nekateri mlinarji, ki so imeli mlin na »odpadni« reki, to pravim zato, ker so bile nekatere rečne struge umazane zaradi odpadkov ljudi, čistili rečno strugo. Takrat so vodo preusmerili drugam za pribliţno 14 dni, da so očistili rečno strugo, rešetke in popravili rob struge. To delo so opravljali vsi lastniki tedanjih mlinov in njihovi pomočniki.

Danes mlinov ni več in to je velika škoda. V mlinu je bilo lepo, toda delo je bilo teţko, naporno in malo plačano. Večinoma vsi nekdanji mlinarji pogrešajo to delo. Vprašajmo se ali bi bili danes ljudje zmoţni delati v mlinu? Ali je prav, da smo ta način dela opustili in ga zamenjali s stroji?

Ustni vir: Vili Rebolj, Stanka Osolnik

Leta 2012 sva mlin kupila zdajšnja lastnika Jarc. Mlin je v fazi pridobivanja ustreznih dovoljen za obnovo. Gospodarsko poslopje sva delno že obnovila. Lastnika želiva mlin urediti kot turistično zanimivost in tako omogočiti vpogled v delo in življenje ljudi iz nekdanjih časov.

V fazi idejne zasnove je tudi postavitev male hidroelektrarne na obstoječem jezu reke Temenice.

Lidija in Mirko Jarc